Andreja Ogorevc

Zakaj sem carica?

Po težkem otroštvu in uspešnem šolanju, sem se kmalu po zaposlitvi v večnem iskanju ljubezni poročila. Ker nisem vedela, kaj je to ljubezen, je nisem znala dajati in je tudi nisem dobila. Ljubezen pa sem dobivala od svojih treh sinov, ter 35 let pri delu z najmlajšimi, katerim sem jo tudi vračala, ter jim dajala vse to, za kar sem bila kot otrok prikrajšana: ljubezen, pozornost, spoštovanje, zaščito, tolažbo,…. Predajala sem se popolnoma, a nisem vedela, da preveč. Predajala sem se tudi družinski turistični kmetiji, saj nisem znala reči NE. Nikoli ni bilo dovolj, vsak dan je bil prekratek za popolnost mojih dejanj. Vsi so se lahko zanesli name in na moje zadolžitve. Ko sem se začela zavedati sebe, pa je postalo nekaterim moteče in začela so padati polena pod noge. Ker nisem znala poskrbeti zase, ker mi je manjkalo moči zase, se je vse začelo rušiti in lepega dne več nisem zmogla stopiti med otroke. Padla sem v črno luknjo, od koder nisem znala. Ker se takšna nisem marala, sem iskala pomoč in se pet let potikala po Sloveniji iz ene psihiatrične ustanove v drugo, dokler se ni sin ob pogledu name v razvlečeni spalni srajci, brez kakršne koli osebnosti, razjokal na sredi bolnice. S pomočjo njega in najbližjih sem se odselila v svoje stanovanje, se invalidsko upokojila, si nabavila psičko in začela misliti na sebe. Ni šlo čez noč, ni šlo lahko, a je šlo in je bilo lepo. Vsak dan je bolje, še posebno, odkar sem odkrila Camino in spoznala nove ljudi. Carica sem, ne obsojam preteklosti, saj sem se iz nje veliko naučila, ne načrtujem prihodnosti, saj ne vem , kaj mi prinaša, uživam sedanjost, saj je tu in mi daje največ, kar lahko, saj sama upravljam z njo. Carica sem <3

Zakaj si pa ti carica?